KTM ICE EXPERIENCE

1.2 Lungau
Proizvodnji procesi so v strogem tehniškem jeziku eksplicitno določeni, sledijo zaporedju, katerega podlaga je matematika in imajo znane vhodne ter izhodne podatke. Vendar pa vsak, ki je vključen v takšen proces ve, da za njim stojijo ljudje, ki ga s svojimi lastnostmi delajo živega in tega se v našem podjetju zelo dobro zavedamo.
V začetku januarja nas je na oglasni tabli presenetila velika slika KTM X-bow-a in nad njim velik napis Ice Experiece. Vsak je z zanimanjem stopil bližje in hitro ugotovil naslednje podrobnosti: prvi februar, odhod 4:00 in celodnevno dirkanje na snegu.
Bližje kot je bil datum odhoda, bolj se je stopnjevala nestrpnost in pa želja po adrenalinu.
Zbrali smo se v zgodnjih jutranjih urah ter po prvih jutranjih kavah ter nevšečnostih z osebnimi izkaznicami odrinili na pot. Pot nas je vodila po popolnoma zeleni Sloveniji naprej po zasneženi Avstriji.
Ko smo prišli na kraj dogodka smo kaj hitro pozabili na sneg in mraz, ki sta nam bila to zimo tuja ter se zapodili do parkiranih dirkalnikov, ki so že rohneli z globokim glasom in dvigali napetost v nas. Po nekajminutnem občudovanju smo se napotili v kočo, ki je bila tik ob progi. Sledilo je oblačenje v smučarske hlače, iskanje primernih čelad in pa poizvedovanje, kje je kdo pozabil rokavice. Čez čas je sledil zbor pred dirkalniki. Le s težavo smo se ločili od tople koče, ki je bila popolno nasprotje zunanjim temperaturam, ki so bile krepko pod ničlo. Vendar pa so bila pričakovanja večja in dokaj hitro smo vsi bili zunaj. Sledila so varnostna navodila in napotki glede vožnje ter razvrstitev v skupine.
Posedanje voznikov in sovoznikov v avtomobile je bilo veliko težje kot smo si predstavljali. Sedeži v dirkalniku so veliko manjši kot v osebnih avtomobilih, položaj stopalke je popolnoma drugačen, pet točkovni pas pa te milo rečeno priklene na sedež. Kakor hitro smo bili vsi varno v avtomobilih so se motorji pričeli vrteti z višjimi obrati in dirka se je začela.
Med vožnjami smo opazovali drug drugega, iskali popolno linijo vožnje ter poskušali razumeti pogoje na progi, ki so se iz ure v uro spreminjali zaradi obilnega sneženja. Občudovanja nad veliko močjo dirkalnikov, drsenja skozi ovinke in nepričakovanih obračanj nismo skrivali ter smo ga glasno komentirali.
Vsak od nas, ki je zaključil s krstno vožnjo in stopil iz dirkalnika je z drhtečim glasom zaradi adrenalina, komentiral občutke, ki so bili nepopisni.
Po ogrevalni vožnji je sledilo kosilo, pri katerem smo izmenjevali mnenja in delili napotke sodelavcem za drugo vožnjo.
Druga vožnja se je začela veliko bolj sproščeno in tudi motorji so se zavrteli v še višje obrate, kar je bil vzrok za veliko več zletov s steze. Na koncu vsake vožnje je sledil odločilen krog, katerega čas se je štel v skupno razvrstitev. Zadnji krog je moral biti premišljen, zbran in natančen, vendar pa vsem to ni uspelo saj je bil vpliv čustev prevelik.
Razglasitev je bila napeta in vsak rezultat je bil pospremljen z bučnim aplavzom.
Ob zaključku dogodka se je dan počasi začel prevešati v noč. Polni nepozabnih občutkov smo se napotilo do avtobusa, na katerem je še pozno v noč vladalo prešerno vzdušje ob obujanju spominov na preživeti dan.
Tekmovalnost je v človekovi naravi in moje mnenje je, da je tako prav, saj nas to žene naprej, da posegamo po višjih ciljih. Kljub temu da je bil dogodek tekmovalne narave, nas je zbližal in povezal ter nam vsem dal čudovito izkušnjo, za katero se iz vsega srca zahvaljujemo podjetju Jakl, ki nam vsak dan dokazuje da smo ekipa, ker le tako smo lahko boljši in uspešnejši.
Luka LAH mag. inž. str.